

Croatia.hrKaj početiAktivnostiGastronomija in enologijaParadižot
Paradižet ali paradižot je blag dalmatinski desert, ki je bogatejši od tipične rožate, saj se pri njegovi pripravi uporabljajo živila, katerih včasih ni bilo vedno enostavno dobiti.
Paradižot sestoji iz nekaj slastnih slojev, je se hladen tako, da se v enem grižljaju lahko okusijo vsi deli te osvežilne sladice. Prvi sloj paradižota so trši keksi, ki se položijo na dno posode, v kateri se pripravlja. Da se zmehčajo, se na gosto zložene kekse poškropi z žganjem iz višnje maraske oziroma maraskinom ali pa s prošekom, aromatičnim in izjemno cenjenim desertnim vinom. Po želji se na sloj keksov lahko doda tudi rozine kot sladko presenečenje. Naslednji sloj paradižota so kuhani žličniki iz beljakov, za njihovo pripravo je potrebno ločiti beljake od rumenjakov ter iz stepenih beljakov in žlice sladkorja narediti čvrst sneg. Kepice nastalega snega se z večjo žlico dajo v vroče mleko, se kratek čas kuhajo in nato položijo po namočenih keksih.
Rumenjaki se v posebni posodi pomešajo s sladkorjem, moko in nastrgano limonino lupino in tej zmesi se nato doda tudi malo hladnega mleka. Naslednji korak je dodajanje toplega mleka, v katerem so se kuhali žličniki, in tako nastane krema iz rumenjakov. To se še malo pokuha, da se vse sestavine združijo. Na koncu se doda tudi malo maraskina, kremo se nato pusti stati, da se malo ohladi, preden se polije po mehkih žličnikih in namočenih keksih. Zadnji sloj paradižota predstavlja čokolada za kuhanje, nastrgana po kremi in žličnikih. Paradižot se nato postavi v hladilnik, da se popolnoma ohladi. Paradižot se še vedno pripravlja vzdolž jadranske obale, podoben je snežnim kepam, ki jih v celinski Hrvaški pripravljajo na zelo podoben način. Razlika je v sestavinah, ki jih je v paradižotu več, pri snežnih kepah ni osnove iz keksov, domačega maraskina niti zaključka v obliki čokolade, v obeh pa so mehki in penasti žličniki iz beljakov v okusni kremi iz rumenjakov in predstavljata posladka, ki ju imajo rade vse generacije.
Vsak dan izvemo, da se je pojavil v kulinariki nek nov trend. Obstajajo tudi mesta, na katerih že stoletja ponujajo organska, sveža, lokalno vzgojena in sezonska živila – to so hrvaške tržnice. Polni cekarji svežih živil, ritual pitja kave pred ali po nakupih, pokušanje hrane na stojnicah, barantanjeter izmenjava receptov, rapsodija vonjev in okusov, ki se razširjajo po celem mestu, vse to je del hrvaške tradicije tržnic, ki ustvarja doživetje pisane gastronomske ponudbe te male dežele. Pravijo, da kulturo najlažje spoznaš prek hrane naroda, za kaj takega pa ni boljših mest od lokalnih tržnic, ki jih ima vsako, tudi najmanjše mestece! Za vas smo izbrali samo tiste najbolj znane.
Najti zlato z lastnim nosom je zavidanja vredna veščina, prav to pa delajo psi, ki po Istri lovijo – tartufe! Tartuf je eno izmed najdražjih živil na svetu, da bi pa lahko uživali v številnih istrskih delikatesah, pripravljenih iz tartufov, potrebujete pomoč ene izmed najdražjih pasem na svetu – lagotta romagnola –, ki je bolj znan kot pes tartufar.
Hrvaška vina štejejo med najbolj vznemirljive primere novejšega vinarstva. Vzniknila so v davni zgodovini, pred najmanj 2500 let, so razvijala asortiment in ga prilagajala značilnostim podnebja ter tal, v katerem so vzniknila – vse do danes. Za vas imamo štiri zanimivosti, zaradi katerih si boste takoj zaželeli uživati v njihovem okusu in vonju.
Kakšen bi bil boljši način za pobeg pred pritiski vsakdanjega življenja, kot so počitnice na jadranski obali Hrvaške, kjer je vse preprosto, kar zagotavlja popoln sproščujoči pobeg? Sonce – potrjeno. Plaže – potrjeno. Eno izmed najčistejših morja na svetu – potrjeno. In hrana. Najboljše za konec.
Vsak dan izvemo, da se je pojavil v kulinariki nek nov trend. Obstajajo tudi mesta, na katerih že stoletja ponujajo organska, sveža, lokalno vzgojena in sezonska živila – to so hrvaške tržnice. Polni cekarji svežih živil, ritual pitja kave pred ali po nakupih, pokušanje hrane na stojnicah, barantanjeter izmenjava receptov, rapsodija vonjev in okusov, ki se razširjajo po celem mestu, vse to je del hrvaške tradicije tržnic, ki ustvarja doživetje pisane gastronomske ponudbe te male dežele. Pravijo, da kulturo najlažje spoznaš prek hrane naroda, za kaj takega pa ni boljših mest od lokalnih tržnic, ki jih ima vsako, tudi najmanjše mestece! Za vas smo izbrali samo tiste najbolj znane.
Najti zlato z lastnim nosom je zavidanja vredna veščina, prav to pa delajo psi, ki po Istri lovijo – tartufe! Tartuf je eno izmed najdražjih živil na svetu, da bi pa lahko uživali v številnih istrskih delikatesah, pripravljenih iz tartufov, potrebujete pomoč ene izmed najdražjih pasem na svetu – lagotta romagnola –, ki je bolj znan kot pes tartufar.
Hrvaška vina štejejo med najbolj vznemirljive primere novejšega vinarstva. Vzniknila so v davni zgodovini, pred najmanj 2500 let, so razvijala asortiment in ga prilagajala značilnostim podnebja ter tal, v katerem so vzniknila – vse do danes. Za vas imamo štiri zanimivosti, zaradi katerih si boste takoj zaželeli uživati v njihovem okusu in vonju.
Kakšen bi bil boljši način za pobeg pred pritiski vsakdanjega življenja, kot so počitnice na jadranski obali Hrvaške, kjer je vse preprosto, kar zagotavlja popoln sproščujoči pobeg? Sonce – potrjeno. Plaže – potrjeno. Eno izmed najčistejših morja na svetu – potrjeno. In hrana. Najboljše za konec.
