
Hrvaška mediteranska prehrana je na Unescovem seznamu nesnovne dediščine, obiskovalce pa najbolj privlačijo enostavni, naravni in sveži izdelki, uporabljeni v receptih, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.
Med je že tisočletja del take prehrane.Ime pravljičnega otoka Mljeta izvira iz grške besede „melita“ oziroma latinske „mel“, kar pomeni med in spominja na davne čase, ko so v mljetskih gozdovih brenčali številni roji čebel. Mogoče sta sveti Pavel in Odisej pokušala to okusno, naravno slaščico, ko sta z ladjo obtičala na Mljetu.Tradicija uporabe medu na Hrvaškem sega v 16. stoletje, ko se ga omenja kot glavno sestavino „starogrojskega paprenjaka“ – okusne slaščice, ki jo je Petar Hektorović omenil v svoji knjigi „Ribanje i ribarsko prigovaranje“. Njegova zgodovina v resnici sega še 800 let nazaj, ko so te okusne, lepo okrašene kekse ribičem dajale njihove žene, ko so se odpravljali na morje.
























