

Bogata pizza, nasitne testenine ali hrustljave bruskete so okusne jedi, ki jim včasih manjka samo ena sestavina, ki bi s svojim vonjem in okusom povzdignila celotno gastronomsko izkušnjo na višjo raven. Seveda, bazilika!
Zadostuje, da njene ovalne zelene liste samo malo podrgnemo med prsti in že zadiši cela kuhinja, en listič pa je dovolj, da se vsa njena aroma prenese na krožnik in zaokroži okus skrbno pripravljene jedi.
Začimba z latinskim imenom Ocimum basilicum ima pri nas številna imena kot so murtila, basilak, bosiljak ali mesliđan in je sestavni del sredozemske in s tem tudi dalmatinske kuhinje. Čeprav izvira iz Indije in severovzhodne Afrike, je bazilika danes razširjena po vsem svetu in uspeva v krajih z zmernim in toplim podnebjem. Ker je ni težko vzgojiti, njena uporaba v kuhinji ni rezervirana samo za vrhunske kuharje, temveč jo uporabljajo številni ljubitelji odlične hrane po vsej Hrvaški, od babic, ki jo gojijo v svojih vrtovih, do meščanov, ki jim bazilika uspeva v cvetličnih lončkih na balkonu in okenskih policah.
Pri pripravi različnih vrst dalmatinskih jedi, od pečenih in kuhanih do surovih, kot so razne solate, se večinoma uporabljajo sveži listi bazilike, s čimer jed zares zablesti. Najboljše je, če jo dodamo na koncu priprave kuhanih in pečenih jedi, saj so njeni listi občutljivi, hitro ovenijo in izgubijo svoj značilni okus. Baziliko lahko tudi sušimo, zdrobljeni sušeni listki pa bodo dali jedem intenzivnejši, a drugačen okus kot sveži, zato jo je treba skrbno odmeriti.
Bazilika se odlično ujema z drugimi začimbami kot so peteršilj, rožmarin ali materina dušica, pogosto se uporablja v kombinaciji s čebulo, česnom in paradižnikom. Eden od najbolj znanih dodatkov jedem, narejen prav iz bazilike, je pesto genovese, italijanska aromatična omaka, v kateri se poleg bazilike skrivajo še pinjole, olivno olje, česen in sir pecorino. Baziliko lahko uporabljamo povsod – v sladoledu, aromatiziranem maslu, osvežilnih pijačah, pečenih ribah, mesnih jedeh in školjkah.